Nenehna utrujenost, izčrpanost, izguba vere vase in motivacije, zaskrbljenost, globoka potrtost, napetost in nespečnost … Čedalje več ljudi se bo našlo v zgornjem opisu in glede na negotovo stanje, v katerem se je znašel svet, bo število prizadetih najverjetneje še nekaj časa naraščalo. To so znaki, s katerimi se kaže duševna motnja, ki jo poznamo pod imenom depresija.
Depresija je duševna motnja, za katero so značilni simptomi, ki se kažejo v razpoloženju, mišljenju in vedenju, tem pa se pridružijo tudi raznovrstni telesni simptomi. Depresija se lahko pridruži drugim duševnim motnjam, kot so izgorelost, posttravmatska stresna motnja in druge.
Ljudje imamo potrebo po varnosti
Potreba po občutku varnosti je po Maslowi hierarhiji človekovih potreb na drugem mestu, torej takoj za fiziološkimi potrebami organizma, kot so potreba po hrani, vodi, kisiku, počitku itd. Potrebi po varnosti sledi potreba po ljubezni in pripadanju, nato po spoštovanju in ugledu, potreba po znanju in samouresničitvi. Potrebe na nižji ravni morajo biti praviloma zadovoljene, preden začutimo potrebe na naslednji, višji stopnji.
Ljudje smo v sodobnih časih vajeni »življenja« vsaj na tretji ali četrti stopnički, zdaj pa so nam se naenkrat zamajala tla pod nogami. Soočamo se z občutki negotovosti, prihodnost je neznanka, potreba po varnosti ni več zadovoljena.
Kaj lahko sproži depresijo?
Depresija je običajno posledica prepleta različnih dejavnikov; prirojenih in pridobljenih lastnosti ter življenjskih okoliščin, med katerimi igrajo pomembno vlogo socialni dejavniki (eksistenčne težave, izguba varnosti …).
(Vir: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/depresija)
Sprejeti moramo, da na nekatere stvari trenutno nimamo vpliva, lahko pa za svoje duševno zdravje veliko naredimo tudi sami. Zavedajmo se, da je trenutno stanje točno to – trenutno. In da bo kmalu življenje ponovno v naših rokah. Medtem pa prevzemimo odgovornost in delujmo preventivno.
Kako blažimo simptome depresije?
Utrujenost
Depresija je duševna motnja, kljub temu pa se kaže tudi na fizičnem nivoju. Značilna je stalna utrujenost, izčrpanost in pomanjkanje energije na sploh. Najraje bi preležali ali celo prespali ves dan, kar pa je tudi najslabše, kar lahko v tem primeru naredimo. Raje pojdimo na sprehod v naravo.
Nizko intenzivne aktivnosti kot npr. joga ali hoja, povečajo tvorbo serotonina, ki je tarčni hormon pri zdravljenju depresije. Še večji učinek dosežemo z aktivnostmi v naravi in v kombinaciji z dnevno svetlobo, saj oboje pomaga tvoriti DHEA hormon, ki deluje kot protiutež kortizola. Dehidroepiandrosteron vpliva na imunski sistem, energijo in kakovost spanca in ublaži sindrom kronične utrujenosti.
(Vir: https://diagnosticni-laboratorij.si/dhea-dehidroepiandrosteron/)
Pomemben dejavnik je tudi uravnotežena prehrana. Uživanje procesirane hrane in enostavnih ogljikovih hidratov zmanjšuje vnos organizmu nujno potrebnih hranljivih snovi, ki sodelujejo v vseh telesnih procesih. Uživajmo zadosti zelenjave in polnovrednih izdelkov, predvsem pa ne pozabimo na morske ribe vsaj dvakrat tedensko ali omega-3 v obliki prehranskega dopolnila.
Izguba motivacije
Motivacija je gonilna sila, ki nas žene k delovanju proti tistemu, kar si želimo. Nanjo vpliva veliko faktorjev, ključ za dolgoročno ohranjanje motivacije pa je v naši miselnosti. Naše misli neposredno vplivajo na naše počutje, zato je prvi korak ta, da se jih zavemo, nato pa njih zavestno vplivamo.
Na dan ima vsak med nami več kot 6000 misli. Mnoge med njimi se ponavljajo, večina med njimi pa je žal negativnih. To lahko spremenimo tako, da preoblikujemo negativno misel v pozitivno ali si preprosto v mislih ponavljamo pozitivne afirmacije ter na tak način »vzgajamo svoj um«, da goji več pozitivnih misli. Tudi kadar počnemo stvari, ob katerih se počutimo dobro, pridobimo na motivaciji in zagonu. Počnimo jih čim več :)
Potrtost in zaskrbljenost
Zmanjšani socialni stiki negativno vplivajo na naše duševno zdravje in še dodatno povečujejo občutke potrtosti in zaskrbljenosti, zaradi česar se v nas naseli želja po osami. Zato poskrbimo, da ohranimo stike z ljudmi, ob katerih se počutimo dobro. Družbena omrežja ne morejo nadomestiti telesnega stika, objema, pogovora v živo...
Ena glavnih skrbi, ki je povezana z uporabo družbenih omrežij, je negativni vpliv na mentalno zdravje uporabnikov. Raziskava iz leta 2016, ki jo je izvedel Center for research on MTH, je pokazala, da je kar četrtina sodelujočih kazala jasne znake depresije, najbolj aktivni uporabniki pa imajo kar 75 odstotkov več možnosti za razvoj različnih mentalnih težav.
Na drugi strani, telesna bližina, predvsem objemi, sprošča hormoni oksitocin, dopamin in serotonin, kar zmanjša tvorbo stresnega hormona kortizola. Tesen objem krepi imunski sistem, premaguje stres in celo blaži bolečino.
Napetost in nespečnost
Pomanjkanje varnosti in negotovost običajno vodita v napetost in nemir, kar je tudi najpogostejši razlog za nespečnost. Pomagamo si lahko z aktivnostmi kot so meditacija, opazovanje in poglabljanje diha, joga…
Pomembno je, da morebitne napetosti blažimo v trenutku, ko se pojavijo, saj v nasprotnem primeru lahko vodijo v kronično nespečnost.
CBD kanabinoid, naravni izvleček industrijske konoplje, je izjemno uspešen pri lajšanju simptomov stresa in tesnobe, ki sta najbolj pogost vzrok nespečnosti. Pozitiven vpliv CBD kanabinoida na stres in tesnobo je bil dokazan z več znanstvenimi študijami, med drugim je pozitiven vpliv CBD kanabinoida na tesnobo dokazala študija iz leta 2019.
(Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6326553/).
Napisal/a Barbara Novak dne , posodobljeno .
