Kaj je melanin? Vse, kar morate vedeti o tem naravnem pigmentu

Ste se kdaj vprašali, zakaj koža poleti potemni, zakaj nekateri ljudje hitreje porjavijo ali zakaj se na obrazu pojavijo pigmentni madeži? V ozadju vseh teh pojavov je melanin.

Gre za pigment, ki ima v našem telesu več vlog, kot si morda mislimo. V tem prispevku bomo raziskali, kaj melanin pravzaprav je, kako nastaja in kako lahko z ustrezno nego vplivamo na njegovo ravnovesje.

Kaj je melanin in zakaj je pomemben?

Melanin je naravni pigment, ki ga v naši koži tvorijo melanociti – posebne celice, ki se nahajajo v najglobljem delu povrhnjice. Od njegove količine in vrste je odvisna barva kože, las in oči.

Melanin pa ni pomemben zgolj zaradi videza, ampak ima tudi zaščitno vlogo, saj pomaga absorbirati in razpršiti škodljive ultravijolične (UV) žarke ter tako zmanjšuje možnost poškodb, kot so sončne opekline, prezgodnje staranje kože in celo razvoj kožnega raka.

Količina melanina v koži se spreminja glede na letni čas in stopnjo izpostavljenosti soncu. V toplih mesecih, ko smo več na prostem, telo začne pospešeno tvoriti melanin, kar se na koži izrazi kot porjavelost ali temnejši madeži. V hladnejših mesecih, ko je sonca manj, pa se njegova tvorba upočasni, zato koža pogosto postane svetlejša.

Kako nastaja melanin?

Melanin nastaja v kožnih celicah, imenovanih melanociti, kjer se aminokislina tirozin pod vplivom encima tirozinaze pretvori v pigment. Količina proizvedenega melanina je večinoma genetsko določena, nanjo pa vplivajo tudi hormoni, izpostavljenost soncu ter nekatera zdravstvena stanja.

Sončna svetloba spodbuja delovanje melanocitov, kar predstavlja naraven obrambni odziv kože. Če pa je tvorba melanina neenakomerna, se lahko na površini kože pojavijo temnejše lise ali druge oblike hiperpigmentacije.

Vrste melanina

Melanin ni enoten pigment, temveč ga delimo na več vrst, ki se razlikujejo po barvi, vlogi in mestu delovanja v telesu:

• Eumelanin je najpogostejša oblika melanina. Daje temno rjavo do črno barvo lasem in koži ter je značilen za osebe s temnejšim tenom. Ima tudi pomembno vlogo pri zaščiti kože pred UV-žarki.
• Feomelanin je prisoten pri ljudeh z rdečimi ali zelo svetlimi lasmi. Njegov pigment ima rumenkasto do rdeč odtenek in kožo manj učinkovito ščiti pred soncem kot eumelanin.
• Nevromelanin se nahaja v osrednjem živčnem sistemu, zlasti v določenih delih možganov. Ne vpliva na barvo kože, vendar ima pomembno vlogo pri delovanju možganov.

Melanin in zdravje kože

Melanin v naši koži deluje kot naravna zaščita pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Bolj ko je koža bogata s pigmentom, učinkoviteje absorbira UV-sevanje in s tem zmanjšuje tveganje za sončne opekline ter dolgoročne poškodbe, kot so prezgodnje staranje ali celo razvoj kožnega raka. Svetlejša polt ima v povprečju manj melanina, zato je bolj občutljiva na zunanje vplive.

Kadar pride do neravnovesja v tvorbi melanina, se lahko pojavijo pigmentacijske spremembe. Hiperpigmentacija se izraža s temnimi madeži, pogosto povezanimi s soncem, vnetji ali hormonskimi nihanji, nasprotno pa pri hipopigmentaciji koža izgubi pigment in nastanejo bele lise.

Kako spodbuditi ali uravnavati proizvodnjo melanina?

Na proizvodnjo melanina lahko vplivate tudi sami z ustrezno nego, prehrano in zaščito. Prehrana, bogata z antioksidanti, vitamini A, C in E ter minerali, kot sta baker in cink, spodbuja delovanje melanocitov ter skrbi za zdravo delovanje kože. 

Hkrati je pomembno, da kožo zaščitite pred prekomerno tvorbo melanina. Hemptouchova Mineralna zaščitna krema za obraz SPF 30 nudi učinkovito zaščito pred UVB- in UVA-žarki, hkrati pa preprečuje nastanek novih temnih madežev.

Če se že spopadate s hiperpigmentacijo, priporočamo vključitev Hemptouchovega Popolna polt azelaičnega seruma, ki z nežnim, a učinkovitih delovanjem pomaga izenačiti ten kože ter zmanjšati videz temnih madežev. 

Pomembno pa je tudi, da kožo redno vlažite, negujete z naravnimi sestavinami in tako ohranjate njeno zaščitno funkcijo ter zmanjšate tveganje za neravnovesje v tvorbi melanina.

Motnje v proizvodnji melanina

Opazne spremembe v pigmentaciji kože lahko povzročijo tudi motnje v delovanju melanocitov. Pri vitiligu na določenih predelih melanina ni več, kar se izrazi kot značilne bele lise. Albinizem, redka genetska motnja, pa pomeni popolno odsotnost tega pigmenta, zato imajo posamezniki zelo svetlo kožo, lase in oči ter so močno občutljivi na sonce.

Na drugi strani pa do povečane tvorbe melanina prihaja pri melazmi in starostnih pegah. Melazma se običajno pojavi na obrazu, najpogosteje med nosečnostjo ali ob hormonskih spremembah, medtem ko so starostne pege predvsem posledica dolgotrajne izpostavljenosti sončni svetlobi. V obeh primerih lahko stanje omilimo z redno nego in ustrezno zaščito pred UV-žarki.

Viri

https://my.clevelandclinic.org/health/body/22615-melanin
https://www.webmd.com/a-to-z-guides/what-is-melanin
https://www.healthline.com/health/skin/benefits-of-melanin
https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111%2Fpcmr.13165