Šentjanževka je tradicionalna zdravilna rastlina. Šentjanževo olje pa je zelo dobro poznan naravni izvleček, ki so ga s pridom uporabljale že naše babice in je na slovenskih tleh postal poleg ognjičevega macerata eden izmed najbolj priljubljenih domačih pripravkov za nego kože. Njegovi učinki so posebej blagodejni za obnavljanje poškodovane kože, lajšanje opeklin in za nego občutljive in obremenjene kože.
Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki ima kot mnoge druge, tudi določene stranske učinke. Vplivala naj bi na zmanjšano učinkovitost določenih zdravil in povečala občutljivost kože na sončno svetlobo. Mnenja glede nevarnosti izpostavljanju soncu po nanosu šentjanževega olja so v znanstvenih krogih deljena, vendar pa je nekaj gotovega; šentjanževka je fototoksična, ne velja pa enako za njene izvlečke.
Kaj je fototoksičnost?
Fototoksičnost je reakcija, ki nastane kot posledica reakcije določene snovi v stiku s svetlobo. Povzroči celične poškodbe, ki se kažejo v obliki opeklin, rdečice, luščenja kože in temnega obarvanja kože (hiperpigmentacije). Fototoksične reakcije lahko izzovejo različne snovi, na primer nekatera zdravila, stik z določenimi rastlinami, določena eterična olja in hipericin iz šentjanževke.
Največ hipericina najdemo v cvetnih popkih in cvetovih šentjanževke, manj pa v listih. Hipericin je poznan kot najbolj fototoksična naravna spojina.
Fototoksičnost hipericina pa ni vselej le slaba. S pridom se uporablja pri fotodinamični terapiji, ki je primerna za različne dermatološke težave, kot so na primer ekcemi, psoriaza, melanom. Hipericin aplicirajo na kožo in ga aktivirajo s svetlobo.
Šentjanževo olje (Hyperici Oleum) je enostaven pripravek, ki ga pridobimo z namakanjem cvetov šentjanževke v oljčnem olju. V slovenskem zeliščarstvu ima posebno mesto in bogato tradicijo uporabe že od nekdaj. Pomembno je, da vsebino postavimo na sončno lego, saj je sonce ključno za izločanje hipericina. Po 3 do 6 tednih se olje rdečkasto obarva, nato ga precedimo in že je nared za uporabo.
Ali v šentjanževem olju najdemo fototoksični hipericin?
V znanstveni literaturi je že kar nekaj časa znano, da v šentjanževem olju ni hipericina. Le ta se med postopkom maceracije zaradi vpliva sončne svetlobe, pretvori v lipofilne derivate, ki naj bi bili odgovorni za rdečo barvo šentjanževega olja.
Je šentjanževo olje fototoksično?
Šentjanževo olje ni fototoksično in na koži ne povzroča poškodb in opeklin.
Po uporabi šentjanževega olja in izdelkov, ki le tega vsebujejo se vam torej ni treba skrivati pred sončno svetlobo, velja pa opozorilo, da šentjanževo olje nikakor ni primerna zaščita pred sončnim sevanjem.
Šentjanževka zahteva večjo pozornost pri notranji uporabi, še zlasti, če je vaša koža občutljiva in, če uživate zdravila, saj lahko pride do njune interakcije.
Vključevanje šentjanževega olja v negovalne izdelke po sončenju je izjemno blagodejno. Poznano je namreč po svojem protivnetnem in protibakterijskem delovanju, ki pomaga pospešiti celjenje poškodovane kože, opekline, izjemno pa je tudi pri blaženju nekaterih kožnih težav.
Vir: Dr. Petra Ratajc; https://petraratajc.com/2018/06/17/sentjanzevo-olje/
Napisal/a Barbara Novak dne , posodobljeno .
