CBD za anksioznost in anksiozne motnje

CBD za anksioznost in anksiozne motnje

Zdi se, da je anksiozna motnja sopotnik sodobnega človeka. Anksioznost je psihično stanje, s katerim se spopada vsak četrti človek in verjetno vsak izmed vas pozna koga, ki doživlja ali je doživljal tesnobne napade. Anksioznost svojih žrtev ne izbira, podvrženi smo ji ljudje vseh starosti, poklicev in življenjskih navad. Nekdo lahko napad panike doživi med javnim nastopanjem, drugi ne prenese misli na izgubo službe, tretjega napade anksiozna motnja kar tako, brez očitnega vzroka.

Anksioznost in neprijetni občutki, povezani s tem stanjem, so v negotovih časih nekaj povsem naravnega in skorajda vsakdanjega. Konstantne spremembe, prilagajanja, eksistencialna vprašanja, različne potencialne nevarnosti pa privedejo do še izrazitejšega občutka nemoči, strahu in nemira. Vsi smo na istem vlaku, po glavi nam rojijo podobne misli, naši občutki so si sorodni. Vsak se sooča s strahovi in spremembami na drugačen način; nekatere občutki le bežno oplazijo, spet druge pa pahnejo v daljša obdobja kroničnega strahu. Anksiozna motnja je stanje, o katerem se v zadnjem obdobju veliko govori in prvi korak do uspešnega obvladovanja je prav prepoznavanje, ozaveščanje in sprejemanje z njo povezanih občutij.

Kaj je anksioznost?

Prepoznamo jo po občutkih nelagodja, skrbi ali strahu, ki se lahko pojavijo bodisi kot blago in prehodno stanje ali kot intenzivno in dlje časa trajajoče stanje.

Vsakdo ima v določenem obdobju svojega življenja občutek, da se ga loteva anksioznost. Z občutki zaskrbljenosti, nemira in negotovosti ste se po vsej verjetnosti že srečali v obdobju pred izpiti, pred pomembnim nastopom, razgovorom ali morda obiskom zdravnika. Situacij, kjer se nam porajajo podobni občutki ni malo in so povsem naraven odziv na vsakodnevne izzive v življenju.

V kolikor pa je vaša anksioznost povezana z nepojasnjenim strahom, skrbmi, ki trajajo dalj časa neprekinjeno ter vplivajo na kakovost vašega življenja, v tem primeru gre lahko za eno od akutnih oblik motenj, ki jih imenujemo anksiozna motnja. Pogosto se simptomi odrazijo tudi na telesnem nivoju; v obliki glavobolov, vrtoglavice, povišanega utripa, slabosti in podobno.

»Vsak četrti človek, ki ga srečate, trpi za anksioznostno motnjo ali pa se bo v življenju vsaj enkrat srečal z njo«, sta v knjigi Premagovanje anksioznosti za telebane zapisala dr. Charles H. Elliott in dr. Laura L. Smith. Vsak drugi pa se bo spopadel z obliko strahu, ki pa se ne bo nujno razvila v dalj časa trajajoče stanje.

Kako prepoznamo anksioznost?

Strah je občutek oziroma mehanizem v nas, ki je ključen za naše preživetje. Opozori nas na morebitne nevarnosti, povzroči stres in nas posledično spravi v stanje pripravljenosti. V našem telesu se vzporedno sproščajo stresni hormoni, med njimi sta najbolj splošno poznana adrenalin in kortizol. Utrip našega srca postane hitrejši, mišice bolj prekrvavljene, poveča se aktivnost naših možganov – gre za stanje, ko se naše telo pripravi na boj ali beg. Na zelo podoben način se naše telo odzove tudi takrat, ko doživljamo anksioznist, kljub temu, da prave ogrožajoče nevarnosti ni na vidiku. Točnega vzroka ne moremo določiti, kar posledično vpliva na izražen občutek anksioznosti. V našem telesu se zgodijo podobne reakcije, kot pri stanju strahu, posledice pa se pojavijo tako na fizični, kot tudi psihični in vedenjski ravni. Strahovi so v resnici pozitivni za naš obstoj - nenazadnje nas varujejo pred nevarnostmi iz okolice, zato je prav, da jih ljudje občutimo. Težava nastane, ko strahovi prevzamejo vsa naša občutja in razmišljanja ter nas začnejo ovirati pri vsakdanjih dejavnostih.

Simptomi, ki jih prinaša anksiozna motnja

Anksioznosti ne smemo mešati z občasnimi občutki strahu in stresa. Prinaša občutke strahu in panike, ki jih spremljajo misli o nezmožnosti obvladovanja situacije in telesni simptomi. Slednji so najpogosteje pospešen utrip srca, hitro dihanje, potenje, slabost, tresenje, suha usta in občutek vrtoglavice. Dolgotrajno duševno  bolezensko stanje pripelje do opuščanja aktivnosti, ki so nas prej osrečevale, izogibanja socialnim stikom, do problemov z nespečnostjo in podobno.

Najpogostejši znaki tega stanja:

• občutek nervoze, nemira ali napetosti,
• občutek bližajoče se nevarnosti, panike ali pogube,
• povečan srčni utrip,
• hitro dihanje (hiperventilacija),
• potenje,
• trepetanje,
• občutek šibkosti ali utrujenosti,
• težave pri koncentraciji.

Najpogostejše vrste tega stanja zavesti so:

• Generalizirana anksiozna motnja; kronični občutek strahu, ki traja vsaj pol leta. Posameznik se neprestano sooča z občutki anksioznosti, brez posebnega vzroka.
• Panična motnja: ponavljajoči se napadi panike v nepričakovanih trenutkih. Panična motnja pomeni, da oseba doživi napad predvsem v situacijah, ki se zdijo popolnoma običajne.
• Fobija:pretiran strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo. Pogoste so fobije na določeno vrsto živali (pajki, kače, žuželke …), pred višino, dvigali, zdravniki, strah pred boleznimi, strelami …
• Agorafobija:Strah pred paničnimi napadi in odzivi ljudi na njih. Posameznik se boji ponovnih napadov in se začne izogibati situacijam, v katerih so se navadno pojavili. V zelo skrajnih primerih sploh več ne zapusti svojega doma.
• Socialna anksiozna motnja:strah, da bi vas drugi obsojali v družbenih situacijah. Ta strah je bistveno močnejši od običajne treme, nervoze in nemira pred nastopi ali drugim družbenim izpostavljanjem.
• Obsesivno-kompulzivna motnja:ponavljajoče se iracionalne misli, ki vas vodijo k ponavljajočemu vedenju. Ljudje s tovrstno obliko fobije posvetijo ekstremno veliko časa čiščenju, pospravljanju, urejanju ali preverjanju, če je vse na svojem mestu.
• Posttravmatska stresna motnja:tesnoba po travmatičnem dogodku. Pojavi se po travmah, pri katerih človek doživi intenzivni strah, grozo in občutke nemoči.

Nekaj načinov, kako si lahko pomagamo sami, ko se nam poloteva prehodna anksioznost:

• Z dovolj spanca.
• Uravnoteženo prehrano.
• Z vnosom zadostne količine vode.
• Sproščanjem in meditacijo.
• Redno telesno aktivnostjo (posebej priporočljiva je tista na svežem zraku).
• Delo na sebi in osebni rasti.
• Prepoznavanjem vzrokov in situacij, ki v nas vzbujajo tesnobo.
• Vzpostavljanjem ravnovesja endokanabinoidnega sistema, ki je dirigent našega organizma. Tu nam lahko pomagajo CBD kapljice.

CBD kapljice Amber 150 mg CBD 5 ml (3 %)

Izvleček konoplje popolnega spektra z izjemnim razmerjem vseh naravno prisotnih kanabinoidov in terpenov. Optimalna sinergija za z.. Podrobnosti

12,00 €

V košarico

CBD pomaga pri uravnavanju homeostaze našega duševnega stanja.

CBD vpliva na receptorje našega endokanabinoidnega sistema, le ta pa je odgovoren za vzpostavljanje in vzdrževanje homeostaze našega organizma. Receptorja CB1 in CB2 sta nevronski poti, preko katerih endokanabinoidni sistem uravnava telesne odzive, kot so razpoloženje, čustva, bolečina, gibanje in podobno. Kanabinoidi iz konoplje imajo sposobnost, da lahko nadomestijo primanjkljaj kanabinoidov v našem sistemu in preprečijo prekomerno stimulacijo receptorja CB1. CBD poleg tega vpliva tudi na delovanje serotoninskega receptorja 5-HT1A, ki je odgovoren za naše razpoloženje ter občutke sreče in zadovoljstva. Prav ta dva receptorja pa naj bi igrala ključno vlogo pri anksioznosti.

Študije med drugim nakazujejo, da bi lahko CBD imel vpliv tudi na GABA receptorje v možganih. S pomočjo CBD-ja naj bi se tako umirjala aktivnost možganov in kot rezultat bi nastopil občutek sproščenosti in umiritve v primeru stresnih situacij.

Raziskovalci so že prišli do predkliničnih in kliničnih dokazov, ki nakazujejo, da je CBD učinkovita podpora pri lajšanju nekaterih oblik strahu med njimi so:

• generalizirana,
• posttravmatska stresna motnja,
• panična motnja,
• obsesivno-kompulzivna motnja,
• socialna.

CBD predstavlja naravno podporo organizmu pri premagovanju simptomov strahu. Vsekakor so na tem področju potrebne še dodatne študije, vendar pa po sedaj pridobljenih podatkih in predvsem izkušnjah uporabnikov, velja nameniti posebno pozornost tej naravni učinkovini tudi v prihodnje.

CBD kapljice Gold 500 mg CBD 10 ml (5 %)

Izvleček konoplje širokega spektra s sinergijo naravno prisotnih kanabinoidov in terpenov, brez THC-ja. Naravna podpora za .. Podrobnosti

31,00 €

V košarico

Kako deluje CBD na možgane?

CBD kanabinoid spodbudi številne povezave v možganih, kar je znanstvenike spodbudilo k domnevi, da lahko uživanje konopljine smole vpliva tudi pri lajšanju občutkov, ki so pogosti za anksioznost. V tej točki je potrebno opozoriti, da je večina študij s tega področja opravljena na živalih, kar pomeni, da ne moremo neposredno sklepati na enake učinke na človeški organizem. Kljub temu pa predklinične študije kažejo obetavne rezultate na področju uporabe CBD smole za lajšanje nelagodja.

1. Dogajanje v možganih

V možganih delujejo trije nevrotransmiterski sistemi, ki vplivajo na razvoj anksioznostne motnje: serotoninski, noradrenalinski in dopaminski. Pri omenjenih motnjah pride do zmanjšanja učinkovitosti prenosa signalov med živčnimi celicami znotraj naštetih prenašalnih sistemov. Antidepresivi zvišujejo nivo teh prenašalcev in s tem zdravijo depresijo in anksioznosti. Najpogosteje se v medicini uporablja SSRI, ki deluje tako, da poveča prisotnost serotonina v sinaptičnem prostoru. Na ta način se med celicami poveča prenos serotoninskih signalov, kar zmanjšuje občutke anksioznosti.

Podobno kot SSRI , lahko tudi CBD kanabinoid poveča signalizacijo preko serotoninskih receptorjev. V Španiji so izvedli študijo na živalih, ki je pokazala, da CBD kanabinoid izboljšuje prenos serotoninskega receptorja 5-HT1A in lahko vpliva na serotonin celo hitreje kot SSRI.

2. Regeneracija nevronov

Hipokampus je del možganov, ki igra ključno vlogo pri različnih možganskih funkcijah. Najbolj znan je po svoji vlogi oblikovanja spomina in sposobnostih kognitivnega razmišljanja. Možganska slika bolnikov, pogosto kaže manjši hipokampus, zato je zdravljenje tovrstnih motenj pogosto povezano s spodbujanjem regeneracije nevronov v tem delu možganov.

Znanstvena študija na miših je pokazala, da redno uživanje CBD smole lahko pomaga pri regeneraciji nevronov v hipokampusu, kar ima pozitivne učinke, ko se zdravi anksioznost. Primerjava delovanja SSRI zdravil in CBD smole je pokazala, da obe snovi lahko spodbujata regeneracijo nevronov.

3. Učinki uživanja CBD smole, ko se pojavi anksioznost

Kanabinoid CBD je v zadnjem obdobju predmet prenekatere raziskave in študije. V preteklem obdobju se je CBD izkazal za učinkovito podporo pri lajšanju mnogih težav s katerimi se človek v sodobnem svetu sooča. Eno izmed stanj, kjer ima CBD velik potencial je po vseh izsledkih prav gotovo tudi stanje, ki je značilno za anksioznost.

Na podlagi študij izvedenih na živalih, so znanstveniki začeli z eksperimenti delovanja CBD smole pri ljudeh. Rezultati kažejo, da CBD smola lahko izboljša velik del simptomov tega bolezenskega stanja.

Brazilski znanstveniki so izvedli dvojno slepo študijo na bolnikih, ki jih pesti socialna anksiozna motnja. Rezultati so pokazali znatno zmanjšanje občutkov strahu pri bolnikih, ki so uživali CBD smolo. Možnost subjektivnih poročanj pacientov so preverjali s hkratnim skeniranjem možganov, ki je pokazalo vzorce pretoka krvi v možganih, ki so skladni z anti-anksioznim delovanjem.

Druga znanstvena študija je pokazala zmanjšane občutke strahu bolnikov pri javnem nastopanju. Raziskovalci so zaključili, da CBD kanabinoid znatno zmanjša anksioznosti, kognitivne motnje in nelagodje ob javnem nastopanju. Pri testni skupini bolnikov (placebo) niso beležili tovrstnih sprememb.

Katedralna in meduniverzitetna študija o učinkih CBD-ja pri bolnikih, ki jih pesti anksiozna motnja

Jonah Decker, študent poslovne administracije, specializiran za empirične ekonomske raziskave na univerzi v Leipzigu, je skupaj s kolegi študenti Sabine Wrawlinski (sociologija), Jensom Erlewindom (BWL), Nabu Estrain (biokemija) in Johannesom Kleinbaujem (psihologija), izvedel neodvisno klinično študijo o učinku CBD-ja v primeru anksiozne motnje.

Namen študije je bil ugotoviti, ali redna uporaba kanabidiola (CBD) pri bolnikih, pri katerih je klinično potrjena anksiozna motnja (socialna fobija) izboljša simptome stanja.

Rezultati študije

Rezultati študije so jasno pokazali, da lahko redna uporaba pri sicer zdravih posameznikih z dokazano anksiozno motnjo izboljša simptome za anksioznost, za približno 32 % z jemanjem 50 mg CBD na dan.

https://www.cbd-anxiety-study.com/wp-content/uploads/2019/06/cbd-studie.pdf

Že opravljene študije s področja anksioznih motenj

Študija 1: Kanabidiol kot potencialno zdravljenje anksioznih motenj

• Esther M. Blessing, Maria M. Steenkamp, ​​Jorge Manzanare in Charles R. Marmar

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4604171/

Študija 2: Kanabidiol pri anksioznosti in spanju

Scott Shannon, Nicole Lewis, Heather Lee in Shannon Hughes

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6326553/

Študija 3: Kanabidiol zmanjšuje anksioznosti, ki jih povzroča simulirano javno nastopanje pri bolnikih, ki se soočajo s socialno fobijo

Mateus M Bergamaschi, Regina Helena Costa Queiroz, Marcos Hortes Nisihara Chagas, Danielle Chaves Gomes de Oliveira, Bruno Spinosa De Martinis, Flávio Kapczinski, João Quevedo Rafael Roesler, Nadja Schröder, Antonio E Nardi, Rocio Martín-Santos, Jaime

Eduardo Cec Antonio Waldo Zuardi in José Alexandre S Crippa

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3079847/

Zaključek

Rezultati znanstvenih raziskav na živalih so pokazali podrobnejše delovanje CBD smole na možganske funkcije. Med drugim se je pokazalo, da uživanje CBD smole pozitivno deluje na:

• prenos serotoninskega receptorja 5-HT1A
• regeneracijo nevronov v hipokampusu

Obe delovanji sta neposredno povezani z zdravljenjem simptomov, ki jih povzroča to bolezensko stanje. V nadaljevanju so eksperimentalne študije pri ljudeh, ki jih doleti to duševno stanje pokazale znatno izboljšanje stanja po uživanju CBD kanabinoida. CBD kanabinoid je trenutno obravnavan kot velik potencial na področju lajšanja strahu, še vedno pa se v primeru soočanja s tovrstnimi težavami o načinih zdravljenja posvetujete s pristojnim zdravnikom.

Vsak posamezni simptom ali njihova kombinacija še ne pomeni nujno, da gre za anksioznost, pač pa le prehodne težave. Anksiozna motnja je stanje, pri katerem so ti znaki dolgotrajni in ponavljajoči in nimajo jasnega vzroka. Nadvse pomembno je, da se naučimo poskrbeti zase, si nameniti dovolj sproščanja in počitka, saj se tako lahko uspešno zaščitimo. Kljub vsem negotovostim pa je nekaj zelo gotovo; drug drugemu lahko vselej stojimo ob strani, se bodrimo in si pomagamo prebroditi tudi najbolj negotova obdobja življenja v katerih se znajdemo.

Viri:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4604171/
https://www.brstpsihologija.si/vrste-anksioznih-motenj/
https://www.healthtechzone.com/topics/healthcare/articles/2020/06/24/445791-cbd-anxiety-how-does-it-work.htm

Blessing EM, Steenkamp MM, Manzanares J, Marmar CR. Cannabidiol as a Potential Treatment for Anxiety Disorders. Neurotherapeutics. 2015;12(4):825-36.

Malberg JE, Eisch AJ, Nestler EJ, Duman RS. Chronic antidepressant treatment increases neurogenesis in adult rat hippocampus. J Neurosci. 2000;20(24):9104-10.

Zlebnik NE, Cheer JF. Beyond the CB1 Receptor: Is Cannabidiol the Answer for Disorders of Motivation?. Annu Rev Neurosci. 2016;39:1-17.