Artritis - simptomi, vrste in zdravljenje

Artritis je obolenje sklepnega hrustanca, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti, čeprav je pogostejši med starejšo populacijo. Zaznamuje ga bolečina v sklepu, vnetje, okornost sklepov, zmanjšana gibljivost ter posledično tudi zmanjšana mišična moč.

Znanih je več kot 100 vrst artritisa, ki se med seboj razlikujejo po vzroku nastanka. Osteoartritis in revmatoidni artritis sta dve najpogostejši izmed njih. Artritis se najpogosteje pojavi med 35. in 70. letom starosti, pri čemur v mlajših letih pogosteje zbolijo ženske. S starostjo razlike v obolevnosti med spoloma izginejo, obolenje pa le poredko izzveni.

Artritis lahko pogosto vidimo pri bolnikih z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je ena najpogostejših kliničnih značilnosti pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom. Druge bolezni, ki so pogosto povezane z artritisom, vključujejo vnetno črevesno bolezen, psoriazo, celiakijo, Sjogrenov sindrom, sistemsko sklerozo, dermatomiozitis, mešano bolezen vezivnega tkiva itd.

Simptomi artritisa

Večina vrst artritisa ima podobne simptome, vključno z vnetjem sklepov, bolečino, togostjo in zmanjšanim obsegom gibanja. Lokacija in resnost simptomov se razlikujeta od ene vrste artritisa do druge. Simptomi segajo od blagih do hudih in se lahko obdržijo ali izzvenijo. Nekateri simptomi lahko ostanejo približno enaki več let, lahko pa tudi napredujejo in se stopnjujejo.

Za osteoartritis, najpogostejšo vrsto artritisa, simptomi vključujejo:

• Bolečine v sklepih in otekanje po aktivnosti ali kot odziv na spremembo vremena
• Omejena prožnost, še posebej, če se nekaj časa ne premikate
• Zatrdline na konicah prstov ali na srednjih sklepih prstov
• Občutek trenja, ko se sklep premika
• Otrplost ali mravljinčenje v roki ali nogi, ki se lahko zgodi, če je artritis povzročil spremembe kosti, ki pritiskajo na živec; na primer v vratu ali spodnjem delu hrbta

Ljudje z osteoartritisom čutijo globoko bolečino v središču sklepa. Značilno je, da se bolečina poslabša z rabo sklepa. Ko bolezen napreduje, postane bolečina stalna. Posebej močna je lahko ponoči, kar znatno poslabša kakovost spanca.

Simptomi druge najpogostejše oblike artritisa; revmatoidnega artritisa vključujejo:

• Bolečina, oteklina, omejeno gibanje, toplota in tiščanje okoli prizadetih sklepov, ki najpogosteje vključujejo roke in zapestja, stopala in gležnje, komolce, ramena, vrat, kolena in boke, običajno v simetričnem vzorcu. 
• Sčasoma se lahko sklepi deformirajo.
• Utrujenost, bolečina, okorelost in bolečine, zlasti zjutraj in popoldne (opisano kot jutranja okorelost in popoldanska utrujenost)
• Bulice ali revmatoidni vozlički pod kožo
• Izguba teže
• Nizka telesna temperatura in potenje
• Motnje spanca
• Slabost in izguba mobilnosti
• Depresija

Na splošno je bolečina pri revmatoidnem artritisu opisana kot topa bolečina, podobna glavobolu ali zobobolu. Bolečina je običajno hujša zjutraj in ni redko, da imate od 30 minut do ene ure ali več jutranjo okorelost. Ko je bolezen aktivnejša, lahko ljudje občutijo utrujenost, izgubo apetita, nizko telesno temperaturo, potenje in težave s spanjem.

Dejavniki tveganja

Kot smo že omenili, imajo različne vrste artritisa različne vzroke. Na primer, protin je posledica preveč sečne kisline v telesu. Toda za druge vrste artritisa natančen vzrok ni znan.

Dejavniki, ki povečujejo možnost za pojav artritisa:

• Družinska anamneza artritisa.
• Profesionalno ali intenzivno ukvarjajte s športom, ki vaše sklepe nenehno obremenjuje.
• Avtoimunske bolezni ali virusne okužbe.
• Starost; tveganje za artritis se s starostjo povečuje.
• Življenjski slog: kajenje, premalo gibanja in nezdrava prehrana lahko poveča tveganje za artritis.
• Spol; večina vrst artritisa je pogostejša pri ženskah.
• Povečana telesna teža obremenjuje vaše sklepe, kar lahko privede do artritisa.

Vrste artritisa

Znanih je več kot 100 različnih vrst artritisa, najpogostejši pa je osteoartritis ali degenerativni artritis, ki je ne vnetni artritis. Vnetni artritis se lahko pojavi v različnih okoljih, vnetje pa lahko povzročijo avtoimunski procesi (revmatoidni artritis, psoriatični artritis, ankilozirajoči spondilitis itd.), vnetje zaradi odlaganja kristalov (protin, psevdogout, bazična kalcijeva fosfatna bolezen) ali okužbe (septični artritis, Lymski artritis).

Pod pojmom artritis lahko najdemo več vrst te bolezni, v grobem pa jih delimo na:

• Degenerativni artritis: obraba sklepnega hrustanca se pojavi s starostjo zaradi poškodbe ali prekomerne obrabe med določenimi športnimi aktivnostmi. Osteoartritis je najpogostejša vrsta degenerativnega artritisa.
• Vnetni artritis: pri vnetnih vrstah artritisa imunski sistem ne deluje pravilno in napada zdrave sklepe z nenadzorovanim vnetjem, kar lahko povzroči erozijo (t.j.: razgradnjo) sklepov, oziroma bolj natančno sklepnega hrustanca. Vnetje lahko poškoduje tudi notranje organe, oči in druge dele telesa. Značilne vrste vnetnega artritisa so: revmatoidni artritis, psoriatični artritis, ankilozirajoči spondilitis in putika.
• Infekcijski artritis: Bakterija, virus ali gliva lahko vstopijo v sklep in sprožijo vnetje. Primeri organizmov, ki lahko okužijo sklepe: salmonela in šigela, klamidija in gonoreja ali virus hepatitisa C. V mnogih primerih se s pravočasnim zdravljenjem z antibiotiki odpravi okužbo sklepov, včasih pa artritis postane kroničen.
• Metabolični artritis: Nekateri ljudje imajo večjo vsebnost sečne kisline, lahko zaradi prekomerne prozvodnje le-te, ali pa ker telo  ni zmožno pravočasnega odvajanja. Tako se sečna kislina prične kopičti in v sklepu tvori kristale, kar povzroči pojave nenadnih hudih bolečin v sklepih ali t.i. napade putike.

Pomembno za ugotavljanje posamezne revmatične bolezni je, koliko sklepov je vnetih. Lahko je vnet samo en sklep, tedaj govorimo o monoartritisu, pri vnetju največ treh sklepov gre za oligoartritis, kadar pa sklepno vnetje prizadene več kot štiri sklepe, imenujemo to vnetje sklepov poliartritis.

Prav tako je pomembna razporejenost sklepnega vnetja, ki je pri različnih revmatičnih boleznih različna. Če je sklepno vnetje obojestransko, npr. na sklepih obeh rok in nog, gre za simetrični artritis (ki je značilen predvsem za revmatoidni artritis), kadar pa se pojavi le na eni strani, je to asimetrični artritis (ki je značilen predvsem za artritis, ki spremlja kožno luskavico). Nekateri artritisi ne puščajo večjih posledic, drugi pa lahko hudo spremenijo sklep in prizadenejo tudi njegovo gibljivost.

Poleg tega je pomembno, kdaj je sklepno vnetje nastalo in kako dolgo traja. Možen je nenaden ali akutni artritis, ki traja kratek čas, kar je naprimer značilno za protin. Bolj postopno nastalo sklepno vnetje, ki nato traja dolgo časa (lahko več let ali vse življenje), imenujemo kronični artritis; značilen je za revmatoidni artritis.

Posebne vrste artritisa

• Ankilozirajoči spondilitis  – dolgotrajno vnetno stanje, ki prizadene predvsem kosti, mišice in vezi hrbtenice, kar vodi v otrdelost in zraščanje sklepov. Druge težave lahko vključujejo otekanje kit, oči in velikih sklepov
• Cervikalna spondiloza  – znana tudi kot degenerativni osteoartritis, cervikalni spondilitis prizadene sklepe in kosti v vratu, kar lahko povzroči bolečino in okorelost
• Fibromialgija  – povzroča bolečine v telesnih mišicah, vezeh in kitah
• Lupus  – avtoimunsko stanje, ki lahko prizadene veliko različnih organov in telesnih tkiv
• Protin  – vrsta artritisa, ki jo povzroča preveč sečne kisline v telesu. To lahko ostane v sklepih (običajno prizadene nožni palec), lahko pa se razvije v katerem koli sklepu. Povzroča močno bolečino, rdečino in oteklino
• Psoriatični artritis  – vnetno stanje sklepov, ki lahko prizadene ljudi z luskavico ali psoriazo
• Enteropatski artritis  – oblika kroničnega vnetnega artritisa, povezanega z vnetno črevesno boleznijo, pri čemer sta 2 glavni vrsti ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Najpogosteje vnetje prizadene sklepe spodnjih okončin in hrbtenico
• Reaktivni artritis  – lahko povzroči bolečine in otekanje sklepov, vnete oči in izjemno utrujenost. Razvije se kmalu po okužbi črevesja, črevesja ali grla
• Sekundarni artritis  – vrsta artritisa, ki se lahko razvije po poškodbi sklepa in se včasih pojavi več let po tem
• Revmatska polimialgija  – stanje, ki skoraj vedno prizadene ljudi, starejše od 50 let, pri čemer imunski sistem povzroča bolečine in okorelost mišic, običajno v ramenih in vrhovih nog. Lahko povzroči tudi vnetje sklepov

Kje vse se lahko pojavi artritis

Osteoartritis, najpogostejši tip, je lahko omejen na en sklep ali se začne v enem sklepu, običajno v kolenu, kolku, roki, prstu, stopalu, rami ali hrbtenici. Lahko vključuje tudi več sklepov. Če prizadene roko, postanejo številni sklepi prstov artritični.

Revmatoidni artritis, najbolj invalidna oblika artritisa, na splošno prizadene več kot en sklep hkrati. Pogosto prizadeti sklepi vključujejo tiste v rokah, zapestjih, stopalih, gležnjih, komolcih, ramenih, kolkih, kolenih in vratu. Revmatoidni artritis lahko povzroči ohlapne, deformirane sklepe, izgubo gibljivosti in zmanjšano moč. Prav tako lahko povzroči neboleče zatrdline v velikosti graha ali želoda, imenovane revmatoidni vozlički. Te se razvijejo pod kožo, zlasti okoli komolca ali pod prsti na nogi.

Protin, druga vrsta artritisa, običajno vključuje samo en sklep med začetnim napadom. Najpogostejše mesto je nožni palec, lahko pa se pojavi tudi v kolenu, gležnju, zapestju, stopalu ali prstu. Vendar je večja verjetnost, da bodo kasnejši izbruhi prizadeli več sklepov. Pri nekaterih ljudeh s protinom se pojavijo tudi veliki, vidni vozlički iz kristalov sečne kisline, ki se pojavijo okoli sklepov, večinoma na stopalih, kolenih, zapestjih, prstih in ušesih.

Najpogostejši sklepi, ki jih prizadene artritis

• Artritis kolena

Najpogostejša značilnost artritisa kolena je bolečina. Le ta se običajno poslabša pri gibanju ali obremenitvi kolena. Vnetje sklepa lahko povzroči oteklino okoli kolena. Oteklina je lahko opazna in povzroča občutek napetosti in neugodja. Značilna je zmanjšana gibljivost kolena. Pri gibanju se lahko sliši škripanje v kolenu ali občutek tresenja. V predelu sklepa lahko zaznate toploto in rdečino ter oslabelost mišic okoli kolena. Bolečina v kolenu zaradi artritisa se lahko poslabša ponoči, kar lahko vpliva na kakovost spanja. Prisotni so lahko tudi splošni simptomi, kot so utrujenost, povišana telesna temperatura in izguba telesne teže.

• Artritis na rokah

Artritis na rokah se lahko pojavi v različnih sklepih rok, vendar so nekateri sklepi bolj nagnjeni k temu, da jih prizadene artritis bolj pogosto kot drugi. Najpogostejši med njimi so; sklepi prstov, zapestni sklep, komolčni sklep, zapestni sklep, ramenski sklep, mali sklepi v rokah.

Obstaja več različnih vrst artritisa, ki lahko vplivajo na roke, najpogostejši pa so osteoartritis in revmatoidni artritis. Zanj je značilna bolečina v sklepih rok, ki se običajno poslabša pri gibanju in lahko vpliva na različne sklepe v rokah, vključno s prsti, zapestjem, komolcem in rameni. Vnetje sklepov lahko povzroči oteklino v okolici prizadetega sklepa, kar pa povzroči občutek napetosti in omeji gibljivost. Zmanjšana gibljivost lahko oteži izvajanje vsakodnevnih nalog, kot so zapenjanje gumbov, rokovanje s predmeti ali dviganje težkih stvari. Pri nekaterih vrstah artritisa, zlasti pri revmatoidnem artritisu, se lahko razvijejo deformacije prstov, kot so ukrivljeni prsti (boutonniere deformacija) ali izbokline na sklepih (revmatoidni vozliči). Lahko se pojavi tudi občutek tresenja v sklepih rok, še posebej pri premikanju prstov. Zaradi bolečine in vnetja se mišice v rokah lahko oslabijo, kar lahko vpliva na moč rok.

• Artritis gležnja

Artritis gležnja vpliva na sklep gležnja, kar lahko privede do različnih simptomov in omejitev. Ta pogosta težava se lahko pojavlja v različnih oblikah, najpogosteje pa se srečujemo z osteoartritisom in revmatoidnim artritisom gležnja. Med najpogostejše znake sodi tudi v tem primeru bolečina, ki je lahko konstantna in še posebej izrazita pri gibanju in obremenitvah gležnja. Vnetje sklepa lahko povzroči oteklino, ki lahko povzroči omejeno gibljivost. Artritis lahko povzroči zmanjšano gibljivost gležnja, kar oteži hojo in izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Prisotna sta rdečina in občutek toplote okoli gležnja. Pri posameznikih se lahko pri gibanju gležnja sliši škripanje ali čuti tresenje.

• Artritis kolka

Artritis kolka je stanje, pri katerem se sklep kolka vname, kar lahko povzroči bolečino, omejeno gibljivost in druge simptome. To stanje lahko močno vpliva na vsakodnevno življenje posameznika. Za to stanje je značilna bolečina, ki se lahko postopoma razvija ali pa se pojavi nenadoma. Običajno je najmočnejša v predelu kolka, vendar se lahko širi tudi v stegno, spodnji del hrbta ali dimlje. Spremlja jo oteklina, zmanjšana gibljivost, šepanje oziroma prilagoditev hoje ter rdečina in občutek toplote, ki sta značilni spremljevalki vnetja.

• Artritis zapestja

Artritis zapestja je bolezen, ki prizadene sklep zapestja, kar lahko povzroči bolečino, omejeno gibljivost in vnetje. To stanje lahko vpliva na vsakodnevno življenje posameznika, še posebej na tiste, ki opravljajo poklice, ki zahtevajo ponavljajoče se gibe zapestja. Med simptome omenjenega stanja spada kot najpogosteje izražena bolečina, ki se z obremenitvijo običajno stopnjuje. Vnetje sklepa lahko povzroči oteklino okoli zapestja. Oteklina je lahko vidna in povzroča občutek napetosti. Pojavi se omejena gibljivost, kar močno otežuje izvajanje vsakodnevnih nalog. Pri nekaterih ljudeh se lahko pri gibanju zapestja sliši škripanje ali čuti tresenje.

Diagnostika 

Redkokdaj je mogoče postaviti diagnozo revmatične bolezni le na osnovi bolnikovih podatkov (anamneze) in kliničnega pregleda. Pogosto so potrebne še druge preiskave, med njimi tudi laboratorijske, predvsem preiskave krvi, seča in redkeje sklepne tekočine.

Zdravnik potrebuje laboratorijske izvide ne le zaradi odločitve o diagnozi, temveč tudi zaradi ocene poteka in napovedi razvoja (prognoze) bolezni ter odkrivanja in spremljanja morebitnih neželenih učinkov zdravil. Zdravniku niso v pomoč samo bolezensko spremenjeni laboratorijski izvidi, ampak tudi normalni, saj z njimi lahko z veliko verjetnostjo izključi nekatere revmatične in druge bolezni.

Osnovne laboratorijske preiskave

Med osnovne laboratorijske preiskave sodijo tiste, s katerimi določamo prisotnost ali odsotnost vnetja. Najbolj znana, vendar ne najustreznejša je t. i. sedimentacija rdečih krvničk ali eritrocitov.

Prav tako pomembne so tudi laboratorijske preiskave, ki potrjujejo prizadetost krvnih celic, mišic, ledvic in jeter, kar je pri revmatičnih boleznih pogosto prisotno. K splošnemu laboratorijskemu pregledu sodi občasno tudi določitev uratov, ki so odločilni pri diagnozi protina. Med najtežje revmatične bolezni sodijo sistemske vezivnotkivne ali avtoimunske bolezni, pri katerih organizem tvori protitelesa proti lastnim beljakovinam, zato jih imenujemo avtoprotitelesa.

Načini zdravljenja artritisa

Za artritis ni zdravila. Cilj zdravljenja je zmanjšati in obvladati bolečino in vnetje ter zmanjšati pogostost izbruhov. Mnogi pristopi so se izkazali za učinkovite in lahko bistveno izboljšajo človekovo kakovost življenja.

Zdravila

Določena protibolečinska zdravila brez recepta lahko zmanjšajo vnetje ter olajšajo bolečino in okorelost, povezano z mnogimi vrstami artritisa. Pri lajšanju bolečin lahko pomagajo tudi lokalne kreme za lajšanje bolečin in vtiranja sklepov. Različni razredi zdravil na recept lahko tudi pomagajo zmanjšati bolečino in vnetje.

Za revmatoidni artritis se zdi, da antirevmatična zdravila, ki spreminjajo bolezen, upočasnijo ali ustavijo napredovanje bolezni s spreminjanjem delovanja imunskega sistema telesa. 

Bolniki s protinom pogosto potrebujejo zaviralce ksantin oksidaze za znižanje ravni sečne kisline.

Injekcije 

Injekcije kortikosteroidov v prizadete sklepe lahko začasno lajšajo bolečino pri ljudeh z vnetnimi oblikami artritisa, kot je revmatoidni artritis, ali pri ljudeh z osteoartritisom.

Injekcije hialuronske kisline zdravijo osteoartritis kolena tako, da nadomestijo tekočino, ki naravno maže sklepe. Biološka zdravila, ki se aplicirajo z injekcijo ali z IV v zdravniški ordinaciji, lahko prav tako pomagajo ljudem z revmatoidnim artritisom.

Kirurgija 

V hujših primerih, ko je poslabšanje občutno, vam lahko zdravnik priporoči operacijo za odstranitev vnetega tkiva, korekcijo deformacije sklepa ali rekonstrukcijo ali zamenjavo sklepa, najpogosteje kolčnega ali kolenskega sklepa.

Ljudje z revmatoidnim artritisom bodo morda potrebovali kirurško popravilo tetive, da se popravi poškodba kite, ki jo povzroči bolezen, zlasti v roki in zapestju.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Toplotna in hladna terapija

Uporaba toplote ali mraza ali izmenično ogrevanje lahko začasno ublaži bolečino. Zdravnik vam lahko tudi svetuje, kako uporabljati grelne blazine, vroče kopeli in ledene obloge za lajšanje nelagodja.

• Masaža 

Nežno masiranje sklepov lahko poveča pretok krvi v prizadeto območje in olajša bolečino. Ker so artritični sklepi lahko občutljivi, se posvetujte z masažnim terapevtom, specializiranim za zdravljenje artritisa.

• Telesna aktivnost 

Vadba lahko zmanjša bolečino, izboljša prožnost, okrepi mišice, ki podpirajo sklepe, in vam pomaga izgubiti morebitno odvečno težo, ki obremenjuje vaše sklepe. Plavanje in vožnja sobnega kolesa sta dobri vadbi, saj ne obremenjujeta pretirano bolečih sklepov. Vaje z utežmi, kot sta hoja in dvigovanje uteži, lahko okrepijo oslabljene mišice, ne da bi tvegali dodatno poškodbo sklepov

• Dieta 

Ljudje s protinom lahko znižajo raven sečne kisline v krvi tako, da zmanjšajo ali odpravijo vnos mesa in školjk ter zmanjšajo uživanje alkohola.

• Fizioterapija

Fizioterapevt vam lahko pomaga s predlogi, kako opravljati običajna opravila doma in v službi. Poleg tega vam lahko terapevt priskrbi posebne pripomočke, ki zaščitijo vaše sklepe med vsakodnevnimi aktivnostmi. Nošenje opornice, opornice, zanke ali povoja, ko so sklepi občutljivi, lahko razbremeni pritisk in jih zaščiti pred poškodbami. 

• CBD kanabinoid

Bolniki z artritisom živijo s kronično bolečino – bolečino, ki lahko postane izčrpavajoča. Ena od možnosti pri obvladovanju bolečin je uporaba kanabidiola ali CBD. Čeprav ni zdravila za bolečine pri artritisu, so študije pokazale, da ima lahko CBD izjemno blagodejen učinek ko gre za stanje vnetja, bolečine, motnj imunskega odziva, tesnobe, nespečnosti ipd, ki so značilni za stanje artritisa.

Kako lahko CBD pomaga pri artritisu

FitokanabinoidI iz konoplje - CBD kanabinoid lahko zmanjša vnetje in bolečino s svojo interakcijo z endokanabinoidnim sistemom (ECS). ECS je kompleksen celični signalni sistem, odgovoren za uravnavanje telesnih procesov, vključno z našim razpoloženjem, metabolizmom, ravnmi energije in izločanjem bolečine. ECS je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in receptorskih proteinov. Kanabinoidi, kot je CBD, lahko vplivajo na receptorje v naših možganih in živčnem sistemu ter povzročijo privzem določenih spojin in hormonov.

CBD lahko vpliva na to, kako naši možgani zaznavajo bolečino in poveča raven serotonina z interakcijo s serotoninskimi receptorji. To ustvarja občutek sproščenosti v naših možganih in telesu, kar lahko pomaga zmanjšati intenzivnost neželenih učinkov artritisa.

Kanabinoidi lahko tudi blokirajo posamezne receptorje, ki vplivajo na vnetje in bolečino v telesu. Zlasti lahko CBD blokira receptorje, ki omogočajo zvišanje ravni anandamida, endokanabinoida, v telesu. To vpliva na način, kako se receptorji odzivajo na signale, ki jih prejmejo, kar zmanjša vnetje in bolečino.

Kot podporo endokanabinoidnemu sistemu v primeru artritisa izberite CBD konopljino smolo, ki  vključuje popolni spekter vseh naravno prisotnih bioaktivnih snovi - fitokanabinoidov in prinaša vašemu organizmu »entourage« ali sinergistični učinek, s tem najvišji terapevtski potencial.

CBD konopljina smola 16 %, 5 ml

Izvleček konoplje z vsemi naravno prisotnimi kanabinoidi, njihovimi kislinskimi oblikami in terpeni. Sinergija popolnega spektra z.. Podrobnosti

58,00 €

V košarico

Pogosta vprašanja

Viri:

https://www.nhs.uk/conditions/arthritis/.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32873774/

https://www.healthline.com/health/arthritis

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK518992/

https://www.health.harvard.edu/topics/arthritis

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35999581/